Trdnjava
Obrambno strukturo gradu sestavljajo obzidje, mestna vrata, stražni stolp, trdnjavski okopi in obrambni jarki. Njen osrednji del predstavlja utrdba, ki je bila hkrati tudi jedro naselja in stavbnega kompleksa.
Čas nastanka utrdbe ni natančno znan. Najverjetneje jo je dal zgraditi Uguccione iz Faggiole leta 1297, pozneje pa je prešla v last družine Barnabò Visconti. Ko je trdnjava večkrat prešla pod tujo oblast, bila porušena in obnovljena, jo je papež Sikst IV. podaril svojemu nečaku Girolamu Riariu. V času Riaria in njegove žene Caterine Sforza je bila utrdba prenovljena in predelana (leta 1487). Pozneje so bili dograjeni obzidje, preprost dvorec in stolp (leta 1494). Leta 1494 so trdnjavo osvojili Francozi. Zatem je nadzor znova prevzela družina Sforza, a se je morala leta 1500 ukloniti vojski Cesara Borgia, imenovanega Valentino. Ta dogodek je predstavljal začetek propada utrdbe v Bagnari.
Utrdba je kompaktna opečnata stavba pravilnih oblik in pravokotnega tlorisa, značilna za 15. stoletje. Objekti so nanizani okoli dvorišča. Na jugozahodnem vogalu se dviguje mogočen krožni stolp, nekoč ključnega pomena za obrambo celotnega kompleksa. Na nasprotnem vogalu je še en manjši krožni stolpič, ki ga je mogoče s stolpa doseči po obrambnem zidu. Gospoda je prebivala v palači na severni strani, dolgi pravokotni dvonadstropni stavbi z ložo, ki je imela reprezentančni značaj ter je predstavljala simbol moči in obrambe pred vdori sovražnikov.
Virtualni ogled Panebarco