Galerija
V utrdbi je na ogled tudi manjša, a zanimiva zbirka umetniškozgodovinskih del. Mednje sodi terakota s fajanso, na kateri je upodobljena Mati božja med zaobljubo (Protectrix Bagnariensum) med Janezom Krstnikom in apostolom Andrejem. Ročno izdelana tabla iz leta 1770, najverjetneje faenškega izvora, je bila prvotno pritrjena na stebru z nišo, ki je označeval staro Bagnaro.
Med slikami v galeriji (zapuščina Deggiovannija, 1841), ki zaobjema različne prostore trdnjave, izstopa portret dame v renesančni obleki. Naslikal naj bi ga Prospero Fontana (1512–1597), prikazuje pa Kleopatro , ki zastruplja moža Tolomeja oziroma raztaplja redek biser vpričo Antonija.
Ekstazo sv. Frančiška Asiškega je domnevno naslikal Giovan Francesco Gessi iz Bologne (1588–1649), privrženec Renija. Podobnosti z Gessijevo šolo so opazne tudi v Kristusovi glavi , delu umetnika iz Renijevega kroga privržencev. Ecce Homo (17. stoletje) in Sv. Frančišek Asiški med čaščenjem križa (konec 17. in začetek 18. stoletja) sta delo manj znanih avtorjev bolonjske šole.
V 17. stoletje segajo tudi Sv. Janez Krstnik , delo neznanega avtorja iz Emilije, in Snemanje Kristusa s križa s sv. Janezom Evangelistom , ki ga pripisujejo Donatu Cretiju, vendar izhaja iz Caraccijeve šole.
Razstava se zaključi s Portretom moškega z rdečo baretko, avtor pa naj bi bil Giovanni Antonio Burrini (1656–1727).